Splošna pravila vožnje

Splošne omejitve: 50 km/h v naselju, 90 km/h zunaj naselij, 110 km/h na hitri cesti, 130 km/h na avtocesti.

Območja: 30 km/h v območju omejene hitrosti, 20 km/h v skupnem prometnem prostoru (z znakom lahko 30), 10 km/h v območju umirjenega prometa in območju za pešce.

Posebne omejitve: 50 km/h za vsa vozila ob vidljivosti pod 50 m in za vozila z nameščenimi snežnimi verigami.

Omejitev hitrosti z znakom velja do znaka o njenem prenehanju, brez njega pa do prvega naslednjega križišča. Nov znak za omejitev hitrosti prejšnjo hkrati prekliče, konča pa jo tudi znak »Konec roba naselja« (2435). Območje omejene hitrosti velja do znaka za njegov konec, tudi čez križišča. Spremenljivi znaki nad voziščem obvezujejo enako kot stalni, omejitev na njih pa velja do spremenljivega znaka, ki jo prekliče — ne le do križišča.

• 2421
  Območje omejene hitrosti
• 2427
  Območje umirjenega prometa

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 46. in 47. člen; Pravilnik o prometni signalizaciji, UL RS 26/24, 17. člen (3), (4), (7) in (11), 52. člen (7) in (8), Preglednica 10 (2421, 2422)

Hitrost in način vožnje prilagodi poteku in stanju ceste, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram ter sebi — tako, da vozilo ves čas obvladuješ in ga lahko ustaviš pred pričakovano oviro.

Za vozilom pred seboj vozi na varnostni razdalji: praviloma najmanj toliko, kolikor je prevoziš v dveh sekundah.

Koliko metrov je to, izračunaš tako: hitrost v km/h deli z 10, nato pa pomnoži s 3. Rezultat je približna pot, prevožena v eni sekundi. Pri 50 km/h je to 15 m, dvosekundna varnostna razdalja je torej približno 30 m. Z istim računom oceniš tudi, koliko prevoziš, ko za sekundo ali dve pogledaš stran od ceste, in reakcijsko pot, to je pot, ki jo prevoziš, preden sploh začneš zavirati.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 45. člen (1) in 44. člen; »Dober voznik bom« (2019), str. 84, 102 in 107

Vozi s prižganimi dnevnimi svetilkami ali zasenčenimi žarometi — podnevi in ponoči. Vožnja samo s pozicijskimi svetilkami ni dovoljena.

Dolge žaromete pravočasno zasenči ob srečanju; na cesti z dobro cestno razsvetljavo in v predoru so prepovedani.

Meglenke uporabi le pri vidljivosti pod 50 m; zadnjih meglenk ne, kadar za teboj na majhni razdalji vozi drugo vozilo.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 71. člen

Kontrolne in opozorilne svetilke na armaturni plošči opozarjajo na motnje v delovanju avtomobila ali kažejo, da je vklopljena določena naprava. Njihov pomen povesta simbol in barva.

Zelena svetilka te le obvešča, da naprava deluje; modra je rezervirana za dolge žaromete. Ob rumeni smeš previdno nadaljevati vožnjo, vendar se čim prej oglasi na servisu. Če med vožnjo zasveti rdeča in nisi povsem prepričan, kaj pomeni in kako ravnati, na prvem primernem mestu varno ustavi, izključi motor in poišči strokovno pomoč.

Pravna podlaga: »Dober voznik bom« (2019), str. 249, 251, 252, 254–256, 259, 260 in 264

Prehitevaj le, kadar imaš dovolj prostora in s tem ne oviraš nasprotnega prometa — sicer prehitevanje odloži.

Bočna razdalja do kolesarja, voznika lahkega motornega vozila ali mopeda (do 25 km/h) mora biti najmanj 1,5 m.

Zvočni opozorilni znak pri prehitevanju je dovoljen le zunaj naselja; v naselju in pri prehitevanju jahačev opozarjaj samo s svetlobnimi znaki.

Po končanem prehitevanju se čim prej vrni na svoj prometni pas; na smernem vozišču z več prometnimi pasovi smeš ostati na prehitevalnem pasu, da prehitiš še naslednje vozilo, če s tem ne oviraš hitrejših vozil za sabo. Kadar prehitevajo tebe, ne povečuj hitrosti; po potrebi jo zmanjšaj in se pomakni k desnemu robu vozišča.

Vožnja mimo ustavljenega vozila ali ovire ni prehitevanje. Mimo smeš peljati, če imaš dovolj prostora in ne oviraš udeležencev, ki prihajajo iz nasprotne smeri.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 3. člen (1) 33. in 53. točka, 51. člen (1) do (4), 53. člen (1), 70. člen (1)

Vzvratno smeš voziti le na kratki razdalji, po desni strani desnega smernega vozišča glede na položaj vozila in z vklopljenimi varnostnimi utripalkami. Če ti po istem smernem vozišču pripelje nasproti drugo vozilo, ustavi in nadaljuj šele, ko odpelje mimo. Pri vzvratnem parkiranju in vzvratnem obračanju vklopiš utripalke, s katerimi nakažeš smer.

Vzvratna vožnja je prepovedana, kadar bi z njo lahko ogrozil drugega udeleženca ali premoženje, zlasti na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti in pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto. Pred vzvratno vožnjo vedno preveri, ali so za vozilom otroci; če nisi prepričan, da je pot prosta, izstopi in poglej. Pri usmerjanju ti lahko pomaga odrasla oseba, za vožnjo pa odgovarjaš sam.

Obračanje je prepovedano na ozkih ali nepreglednih delih ceste, na mostovih, viaduktih, v predorih in na drugih nevarnih delih ceste, ob gostem prometu in ob zmanjšani vidljivosti. Enostavno in varno obrneš z vožnjo po krožnem križišču; uporabiš lahko tudi neprometno površino, na primer parkirišče. Obračanja z manevriranjem se loti le na manj prometni in pregledni cesti: vozišče prečkaš trikrat in vsi drugi udeleženci imajo prednost pred tabo.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 43. člen (1) do (3), 54. člen (1); »Dober voznik bom« (2019), str. 149–151

Ustavitev in parkiranje sta prepovedana povsod, kjer bi ogrožala ali ovirala promet: na prehodih za pešce in kolesarje ter manj kot 5 m pred njimi, na pločnikih (razen kjer to dovoljuje signalizacija in pešcem ostane vsaj 1,60 m), na kolesarskih površinah in podobno.

Na vozišču smeš ustaviti ali parkirati le na desni strani v smeri vožnje, na enosmerni cesti pa na obeh straneh. Vozilo mora stati vzporedno z robom vozišča in največ 30 cm od njega; parkiranje v drugi vrsti je prepovedano. Kjer so parkirna mesta označena, parkiraš po označbah.

Ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozišču osvetljeno s pozicijskimi svetilkami. V naselju zadoščajo pozicijske svetilke na strani, ki je obrnjena proti sredini ceste. Na označenem parkirnem prostoru in na cesti, kjer cestna razsvetljava zagotavlja dobro vidnost vozila, niso potrebne.

Ko vozilo zapustiš, ga zavaruj, da se ne more samo premakniti: prestavi v prvo ali vzvratno prestavo in aktiviraj pomožno (ročno) zavoro. Na vzponu obrni sprednja kolesa proti sredini vozišča in prestavi v prvo prestavo, na klancu navzdol jih obrni proti robu vozišča in prestavi v vzvratno prestavo — če zavora popusti, se vozilo s kolesi nasloni na robnik in ustavi.

Preden odpreš vrata, v zunanjem vzvratnem ogledalu preveri, ali se kdo približuje, in jih odpri najprej le toliko, da se lahko prepričaš, da nikogar ne oviraš ali ogrožaš. Otrok naj izstopi na strani pločnika.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 61. člen (2), 62. člen (1), 65. člen (1) do (4) in 71. člen (7); »Dober voznik bom« (2019), str. 163, 164 in 171

Če vozilo zaradi okvare ali nesreče obstane na cesti in je nevarnost za druge, takoj vklopi varnostne utripalke. Na nevarnem ali nepreglednem delu ceste postavi poleg tega še varnostni trikotnik. Trikotnik postavi tudi, če vozilo nima varnostnih utripalk ali te ne delujejo.

Trikotnik postavi ob desni rob vozišča tako daleč od vozila, da ga vozniki od zadaj pravočasno opazijo in lahko pri predpisani hitrosti varno ustavijo ali zapeljejo mimo. Čim hitrejša je cesta, tem dlje naj stoji: priročnik priporoča približno 100 do 150 m zunaj naselja in približno 200 do 250 m na avtocesti in hitri cesti; če vozilo stoji za ovinkom ali prevojem, ga postavi pred ovinek oziroma prevoj.

Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora biti vozilo osvetljeno s pozicijskimi svetilkami. Če to ni mogoče, ga označi z rumeno utripajočo svetilko, baklo ali na drug primeren način.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 63. člen (1), (3) in (4), 71. člen (7); »Dober voznik bom« (2019), str. 168

Od 15. novembra do 15. marca (in v zimskih razmerah tudi sicer) morajo imeti vozila predpisano zimsko opremo: zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne z verigami v priboru; profil zimskih pnevmatik najmanj 3 mm.

Pred vožnjo z vozila očisti sneg in led ter poskrbi za čista stekla in ogledala.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 29. člen; Pravilnik o delih in opremi vozil, UL RS 16/22 in 58/22, 46. člen

Lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega največja tehnično dovoljena masa ne presega 750 kg. Z vozniškim dovoljenjem kategorije B ga smeš vleči z vsakim vozilom kategorije B, to je vozilom z največjo dovoljeno maso (NDM) do 3.500 kg.

Pri težjem priklopniku odloča NDM skupine vozil, torej NDM vlečnega in priklopnega vozila skupaj. Do 3.500 kg zadošča kategorija B. Skupino nad 3.500 do 4.250 kg smeš s kategorijo B voziti le, če opraviš dodatno usposabljanje in praktični del vozniškega izpita s tako skupino in imaš to pravico vpisano v vozniškem dovoljenju s kodo 96. Za težjo skupino potrebuješ kategorijo BE; priklopnik sme imeti NDM do 3.500 kg.

Vse to velja le, če skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Pred vleko zato v homologaciji avtomobila preveri podatke o omejitvi vleke, v prometnem dovoljenju pa, ali se priklopnik ujema s tehničnimi podatki vlečnega vozila.

Pravna podlaga: ZVoz-1-UPB5, UL RS 92/22, 62. člen (7), (8) in (22), 39. člen (10); ZMV-1, UL RS 75/17, 3. člen (1) t. 9; »Dober voznik bom« (2019), str. 269 in 271

Z avtomobilom smeš vleči le eno priklopno vozilo. S priklopnikom smeš voziti največ 50 km/h v naselju, 90 km/h zunaj naselja in 100 km/h na avtocesti in hitri cesti s fizično ločenima smernima voziščema z najmanj dvema prometnima pasovoma — ne 130 ali 110 km/h kot brez priklopnika.

Skupina vozil zavira in pospešuje počasneje, prehitevanje traja dlje, bočni veter jo bolj premika, pri večji hitrosti in sunkovitih gibih z volanom pa lahko začne nihati. Pri prehitevanju se na svoj pas vrni šele, ko je mimo tudi priklopnik; pri zavijanju spremljaj, kaj se dogaja ob vozilu, da ne spregledaš kolesarja.

Pred vožnjo preveri, ali je priklopnik pravilno pripet, varovalo pripetja v pravem položaju, podporno kolo dvignjeno in vtič električnega kabla vstavljen; varnostna vez (pletenica) mora biti pripeta na vlečno napravo. Tovor naloži simetrično, da vlečno napravo obremeni od 10 do 50 kg — nikoli bolj, kot dovoli proizvajalec vozila ali vlečne naprave (velja nižja vrednost).

Priklopnik sme biti dolg največ 12 m, avtomobil s priklopnikom skupaj največ 18,75 m. Skupina vozil sme biti široka največ 2,55 m — s tovorom vred — in visoka največ 4,20 m. Tovor sme segati čez zadnji del skupine vozil največ 1,5 m.

Če priklopnik ali tovor na njem zakriva pogled v vzvratnem ogledalu, na vlečno vozilo namesti dodatni zunanji vzvratni ogledali.

Če skupina vozil obstane na cesti, jo označiš z dvema varnostnima trikotnikoma, postavljenima vzporedno eden poleg drugega; le pri lahkem ali bivalnem priklopniku zadošča eden.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 46. člen (1) in (3), 48. člen (1) t. 3, 63. člen (2) in (3), 74. člen (4), 79. člen (1), (3) in (4); Pravilnik o delih in opremi vozil, UL RS 16/22, Priloga 1, Del A, 1.1–1.3; »Dober voznik bom« (2019), str. 268–270

Pokvarjeno motorno vozilo vleci največ 60 km/h na avtocesti in hitri cesti ter največ 50 km/h drugod.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 47. člen (1)

Z vozilom ne povzročaj čezmernega hrupa in ne onesnažuj okolja; iz vozila je prepovedano odmetavati stvari. Ko vozilo na cesti ustaviš za več kot tri minute ali ga parkiraš, takoj ugasni motor.

Poraba goriva ni odvisna le od vozila, temveč tudi od načina vožnje — z nerazumno vožnjo lahko porabiš tudi 30 % več. Vozi v ustrezni prestavi z nižjimi vrtljaji, enakomerno in s predvidevanjem; pred rdečo lučjo pravočasno odvzemi plin in zaviraj z motorjem, med čakanjem pa na plin ne pritiskaj. S polnim plinom vozi le, kadar to zahteva varnost, na primer pri prehitevanju.

Ne vozi nepotrebnega tovora in strešnega prtljažnika, redno preverjaj tlak v pnevmatikah, klimatsko napravo in električna gretja pa uporabljaj le po potrebi. Kratke poti opravi z javnim prevozom, s kolesom ali peš, in pot pred vožnjo načrtuj, da se izogneš zastojem.

V zaprti garaži motorja nikoli ne zaganjaj in ga ne puščaj teči: izpušni plini so v zaprtem prostoru lahko smrtno nevarni.

Pravna podlaga: ZPrCP-UPB7, UL RS 156/21, 5. člen; »Dober voznik bom« (2019), str. 280–282